Ob bližajočem se prazniku Dneva spomina na mrtve želimo opozoriti, da velja ob spoštovanju tradicije prižiganja sveč na grobovih svojcev in prijateljev pomisliti tudi na posledice, ki jih veliko število prižganih in kasneje zavrženih nagrobnih sveč povzroča okolju.
Povprečno vsaka tona odpadnega materiala porabljenih sveč
predstavlja 1 kubični meter volumna. Če bi odložili ta odpadek
na površino, ki jo predstavlja kvadrat s stranicami 5 x 5 m,
bi dobili 40m visok kup. Vsako leto.
Vir: svecamanj.si
Ravnanje s svečami v Sloveniji je urejeno tako, da skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg (proizvajalci, uvozniki, trgovci). Ti so združeni v 4 skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da lahko zbiralec sveč le te prevzame in jih odda v predelavo. Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo, je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati. Pomembno tudi je, da odpadne sveče odložimo v posebne za to namenjene zabojnike. Je pa spodbudno, da vsako leto bolj trajnostno razmišljamo kot družba, saj se količine odpadnih sveč vseeno zmanjšujejo.
Prižgimo tudi letos kakšno svečko manj. Obstaja še več možnosti, kako se spominjati svojih najdražjih. Lahko poslikate kamenček in ga odložite na grob, prižgete virtualno svečko ali poiščete kakšno drugo, okolju prijaznejšo svečko, ki jih je na trgu vedno več. Nobena materialna stvar ne bo povrnila naših najdražjih, lahko pa s svojim ravnanjem vplivamo na to, da bodo imeli naši potomci možnost lepšega in kakovostnejšega življenja.
Več na svecamanj.si
Pripravila:
Nina Gornik Mulec
SOU Maribor
