V okviru projekta ALPTREES, katerega partner je Mestna občina Maribor, smo v mesecu septembru pripravili sklop delavnic na temo »Tujerodne (invazivne) vrste v urbanem in gozdnem prostoru«. Izvedli smo jih na območju občin Duplek, Miklavž na Dravskem polju in Mestne občine Maribor. Z delavnicami smo želeli izvesti aktivnosti ozaveščanja lokalnih skupnosti, lastnikov gozdov, strokovne in širše javnosti glede prepoznavanja tujerodnih in invazivnih vrst, različne možnosti njihovega odstranjevanja in uporabe. Delavnice je koordinira Skupna občinska uprava Maribor, Skupna služba varstva okolja, vodila pa jih je strokovnjakinja iz Zavoda za gozdove Slovenije dr. Mateja Cojzer, ki se ji je v Mariboru pridružila ga. Tanja Grmovšek iz Nege dreves ARBORIST.
Pojma tujerodna in invazivna vrsta ne pomenita enako
Tujerodne vrste so živa bitja (rastlina, žival, gliva, mikroorganizem), ki so namerno ali nenamerno zanesena na območje zunaj svoje naravne razširjenosti. Invazivna tujerodna vrsta ali »invazivka« je tista, ki se v novem okolju ustali in povzroča spremembe, ki škodljivo vplivajo na domorodne vrste, ekosisteme, gospodarstvo, zdravje ter blaginjo ljudi. Vsaka tujerodna vrsta ni nujno invazivna, saj veliko tujerodnih vrst v novem okolju ne obstane.
Zakonodaj s področja tujerodnih (invazivnih) vrst:
- V Evropski uniji (EU) je od leta 2014 v veljavi uredba, ki ureja področje invazivnih tujerodnih vrst. Ta med drugim določa, da je invazivne vrste zakonsko prepovedano vnašati v EU, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati itd. Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim v obravnavo posredovalo osnutek nacionalne Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
- V Sloveniji je obvezno zatiranje ambrozije z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Odredbi o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisano od leta 2010. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih.
- Tujerodne rastline so vključene v pravila o navzkrižni skladnosti. Na kmetijskih zemljiščih je treba zatirati naslednje vrste: rudbekija/ deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in ambrozija/ pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia).
Na terenu smo opazili prisotnost tujerodnih (invazivnih) drevesnih vrst, med katerimi sta najštevilčnejši veliki pajesen in pavlovnija, od zelnatih pa navadna barvilnica, pelinolistna žvrklja - ambrozija, žlezava nedotika, orjaška zlata rozga, japonski dresnik in enoletna suholetnica.
Za vse zgoraj naštete vrste je značilna hitra rast, težavno in trdovratno odstranjevanje, saj so ravno zaradi specifičnih strategij preživetja in širjenja te vrste prevladale nad ostalimi rastlinami. Pomembno je, da jih odstranimo pravočasno in onemogočimo dodatno širjenje po prostoru.
Sodelovanje in izmenjava izkušenj strokovnjakov z lokalnimi skupnostmi, društvi ter širšo javnostjo o tujerodnih (invazivnih) vrstah so ključnega pomena za boljše razumevanje problematike, ki je povezana s temi vrstami.
Zapisala: Tea Drevenšek
Skupna občinska uprava Maribor
Skupna služba varstva okolja
Slika 1: Opazovanje tujerodnih (invazivnih) vrst na terenu.
Slika 2: Izobraževanje o invazivnih tujerodnih vrstah je pritegnilo veliko zainteresiranih.
Slika 3: S problematiko tujerodnih invazivnih vrst se srečujejo tudi delavci režijskega obrata.
