V petek, 8.11. 2019 se je na trgu in v kulturnem domu v Jurovskem Dolu odvijal literarni večer, ki smo ga organizatorji nekoliko poetično poimenovali Poezije pod Roškarjevo trto.
Prireditev se je pričela na trgu v centru vasi pred potomko stare trte iz Lenta, ki smo jo v Jurovskem Dolu poimenovali Roškarjeva trta. V Jurovskem Dolu in tudi v širših Slovenskih goricah se premalo zavedamo, da je bil Ivan Roškar (1860 – 1933) svetovljan, ki je ob pomembnem političnem in družbeno - kulturnem delovanju skrbel tudi za znameniti vinograd na Slateniku, ki je bil za tisti čas izjemno velik in zelo zahteven za obdelovanje. V njem je med prvimi v Slovenskih goricah zasadil najžlahtnejše sorte trte in svoj pridelek je znal tudi dobro prodati v kraje po vsej današnji Avstriji ter Kranjski. In naš dragocen cepič upravičeno nosi njegovo ime. Skrbnik te dragocene trte je pravnuk Ivana Roškarja, Ivan Špindler. Pred Roškarjevo trto je vse udeležence večera pozdravil in nagovoril župan Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlec ter v svojem nagovoru na kratko poudaril pomen srečevanj na našem trgu ter pomembnost Roškarjeve osebnosti v času, v katerem je živel in za čas, ki ga mi, njegovi nasledniki živimo. Vse obiskovalce smo nato povabili v avlo Fredija Neuvirta, kjer smo ustvarjalci večera želeli na kratek ter poljuden način predstaviti življenje, družbeno delovanje in osebnost predolgo pozabljenega in zamolčanega domačina Ivana Roškarja, saj je, kot smo slišali na simpoziju, ki je v kulturnem domu potekal v avgustu, bila politična pot in delo Ivana Roškarja spoštovanja vredno.
Ivan Roškar je bil v prvi vrsti kmet in dober gospodar na lastni kmetiji in v vinogradu, bil je neomajen pripadnik katoliške vere, mož kremenitega značaja in zagovornik slovenskega jezika in kulture v času, ko slovensko ljudstvo pred zakonom ni uživalo enakih pravic kot večinski avstrijski narod. Besede našega sokrajana so ne tako davno nazaj odmevale v deželnem zboru v Gradcu, v avstrijskem državnem zboru na Dunaju ter v skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Bil je seveda tudi župan domače Malne, kjer se je njegova politična pot začela. Do konca svoje politične poti je ostal neomajno zvest svojim ciljem, da se politično izrazi kot predstavnik slovenskega kmečkega in podeželskega prebivalstva. Veljal je za velikega podpornika slovenske šole in ima veliko zaslug za gradnjo novega šolskega poslopja v domačem kraju leta 1909. Njegova vnukinja, žal že pokojna Cirila Brunčič je po spominu navedla, da so ga pri delu vodili poštenost in občutek za red in pravico.
Ob tedanjem učitelju Mateju Pergerju je bil leta 1902 ustanovitelj bralnega društva Edinost in dve leti kasneje še čitalnice. V tem društvu, ki je imelo svoje prostore v takratni gostilni Krajnc, današnji Plateisovi hiši, so se vsak vikend odvijale prireditve, tombole in čitalnice. Delovanje društva je temeljilo na večštevilčnem pevskem zboru in množičnem uprizarjanju dramskih iger. Ivan Roškar je bil dolgoletni predsednik društva in ga je tudi materialno in moralno podpiral. Ime društva je ponesel tudi na Dunaj in v Graz. Naročene so imeli številne časopise, ki so si jih občani lahko izposojali ter tako krepili bralno kulturo in domovinsko zavest. V tridesetletnem delovanju društva so prirejali tudi predavanja iz različnih področij.
Poleg prizadevanj za gospodarski in kulturni razvoj domačega kraja se je Ivan Roškar v prvi vrsti zavzemal za avtonomijo Slovenije. V vseh svojih nagovorih je izražal pomen slovenskega jezika za slovenski narod. Zavzemal se je za slovenščino v šolah in uradih. Obiskal je ogromno slovenskih in obmejnih krajev, opozarjal na težave preprostega slovenskega človeka in se boril za boljšo prihodnost našega kraja. Bil je dober ljudski govornik in je šel ljudem na roko posebno v času nesreč in vremenskih ujm.
Literarni večer je s svojo pripovedjo obogatil domačin in ljubiteljski zgodovinar Aleksander Purgaj, ki nam je povedal, kako je začel odkrivati podatke o Roškarjevem življenju in predstavil svoj pogled na zamolčanost njegovega dela in poslanstva.
Profesorica zgodovine na Osnovni šoli Jožeta Hudalesa Jurovski Dol in soavtorica knjige o Ivanu Roškarju Milena Kokol je zapisala, da z gotovostjo lahko trdimo, da je bil Ivan Roškar največja osebnost našega kraja.
V literarnem večeru pa smo se spomnili tudi Fredija Neuvirta, ki je kot učitelj, plesalec, igralec in režiser pustil zelo pomemben in nepozaben pečat v zgodovini ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja v Kulturnem društvu Ivan Cankar Jurovski Dol. Kot dolgoletni predsednik društva je uspešno pridobival finančna sredstva in vodil pomembna obnovitvena dela na kulturnem domu ter s tem pripomogel k sodobnejši opremljenosti kulturnega doma ter h kvalitetnejšim programom kulturnih prireditev. Ob 30. letnici njegove smrti smo spomin nanj počastili z minuto molka.
Literarni večer Poezije pod Roškarjevo trto so s predstavitvijo vsebin iz knjige Ivan Roškar, politik Slovenskih goric avtorjev Milene Kokol in Aleksandra Purgaja oblikovali Jurovski oktet, Dekliška vokalna skupina Iskrice, Dejan Arcet, Janja Roškarič, Zdenka Krautič in Vida Ornik.
Prireditev, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Ivana Cankarja Jurovski Dol je bila izvedena v sodelovanju z Občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah in sicer v okviru projekta Oživitev trškega jedra. Že od obnove znamenitega trga v centru vasi v letu 2012 si v kraju prizadevamo, da trg postane mesto druženja vseh generacij ter obujanja in ohranjanja kulture ter kulturne dediščine. Ob Roškarjevi trti, ki smo jo v Jurovskem Dolu posadili leta 2016, odslej podobo trškega jedra dopolnjuje tudi digitalna turistično informacijska tabla, ki je bila prav tako nabavljena v okviru projekta Oživitev trškega jedra in s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vsebino in delovanje table nam je na kratko predstavil njen ustvarjalec, g. Sašo Radovanovič.
Preko digitalne table se bodo obiskovalci seznanili z osnovnimi podatki občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, z njenimi znamenitostmi, z življenjem in delom Ivana Roškarja, podrobneje bodo spoznali Jurovsko pot, seznanili se bodo s prireditvami, ki jih pripravljamo, predstavljena pa je tudi značilna kulinarika kraja ter nastanitvene zmožnosti.
S prireditvami, ki jih pripravljamo v Jurovskem Dolu želimo širši okolici in obiskovalcem pokazati, da občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah tam «na vzhodu« ni neka neznanka, ampak za mnoge obiskovalce zanimiv in privlačen kraj s čudovito naravno lepoto ter neokrnjeno naravo. Kdor bi po dolgem in počez le enkrat prehodil to pokrajino in po njej hodil odprtih oči in še bolj odprtega srca, bi nemara dojel, zakaj je to območje tako vzljubil tudi Ivan Roškar. Vabljeni tudi vi, ki prebirate te vrstice, da se sprehodite po raju ob Globovnici in obiščete katero od naših prireditev.
Zapisala: Vida Ornik, KDIC Jurovski Dol
Foto: Danilo Zemljič
