9.septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o fetalnem alkoholnem sindromu. Ta dan je namenjen ozaveščanju javnosti o škodljivosti alkohola v času nosečnosti, v času načrtovanja nosečnosti in v času dojenja. Letošnje glavno sporočilo je, da problem alkohola in nosečnosti ni omejen zgolj na samo nosečnost in niti ne izključno na ženske, ampak da je prizadevanje za nosečnost brez alkohola skupna odgovornost celotne družbe. Odnos bodočih staršev do alkohola in nosečnosti je namreč odraz širšega družbenega odnosa do pitja alkohola. Tudi pitje alkohola in vzorci pitja v času nosečnosti so povezani s splošnimi vzorci pitja alkohola med prebivalci. Zato je nosečnost brez alkohola za dobrobit otrok skupna odgovornost družbe. Alkohol in nosečnost Način življenja obeh staršev v obdobju pred in okoli spočetja ter med nosečnostjo pomembno vpliva na otrokovo zdravje skozi celo življenje. Zagotovo vemo, da v obdobju nosečnosti ne poznamo varne količine alkohola niti varne alkoholne pijače. Pitje kakršne koli alkoholne pijače ne glede na vrsto pijače, predvsem med nosečnostjo in v času dojenja, je skrajno tvegano. Kadar nosečnica popije alkoholno pijačo, z zamikom ene minute alkohol zaužije tudi njen otrok in ima v krvi enako ali celo višjo koncentracijo alkohola kot mama. Plodova sposobnost razgradnje alkohola je slaba, zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje. Torej ni varne alkoholne pijače, ni varne količine in ni varnega obdobja. Alkohol škodljivo vpliva na razvoj otroka vse od časa zorenja jajčeca in semenčice do rojstva. Pitje večjih količin alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za številne neugodne izide: spontani splavi, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka. Tveganje za nekatere neugodne izide poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola.
Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto doživljenjskih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra (FASD). Posledice pri otroku lahko obsegajo širok spekter težav, od manjših vedenjskih in učnih težav, pa vse do najtežje oblike, fetalnega alkoholnega sindroma. Simptomi FASD lahko segajo od blagih do težkih in lahko različno prizadenejo različne ljudi. Kažejo se lahko kot učne težave, motnje pozornosti, hiperaktivnost ali vedenjske motnje. Ker pri večini otrok s FASD tipične telesne značilnosti niso prisotne, govorimo o FASD tudi kot o nevidni motnji, kar lahko vpliva na to, da mnogi posamezniki s FASD ostanejo neprepoznani. Najtežja in najbolj znana posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki vključuje kognitivne primanjkljaje, značilne poteze obraza, motnje osrednjega živčevja in rasti. Čeprav so možgani organ, na katerega ima alkohol najtežji vpliv, lahko do nepravilnosti pride tudi na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu in endokrinem sistemu.
Kaj lahko naredimo…? Nosečnost brez alkohola je najboljša in najučinkovitejša zaščita še nerojenih otrok pred izpostavljenostjo alkoholu. Zato se škodi, ki jo povzroča pitje alkohola lahko popolnoma izognemo, če se pitju alkohola v tem občutljivem obdobju popolnoma, torej 100% odpovemo. Za zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in njihovih posledic je pomembna osveščenost in sodelovanje celotne skupnosti. Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v času nosečnosti. Poleg poznavanja informacij o tem, da pitje alkohola lahko trajno škodi še nerojenemu otroku, je za opuščanje pitja alkohola v času nosečnosti zelo pomemben odnos drugih. Nosečnicam in doječim materam velja nasvet, naj takoj prenehajo s pitjem alkohola, če same ne zmorejo naj se obrnejo na strokovno pomoč: izbranega zdravnika, ginekologa ali porodničarja, pediatra, socialnega delavca v CSD,… Vire pomoči ob težavah z alkoholom pa lahko najdejo tudi na spletni strani projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola na www.sopa.si.
Povzeto po www.nijz.si.
Jasmina Črnko Papić
NIJZ OE Murska Sobota
