ŽETEV je ena izmed tradicionalnih prireditev v Jurovskem Dolu, ki smo jo pričeli kulturni in turistični intuziasti leta 1989 v okviru tedanjega odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine. To je bil vseslovenskogoriški odbor pod okriljem tedanje skupne Občine Lenart, ki je pričel načrtno spodbujati razvoj turizma v Slovenskih goricah z ugotovitvijo, da je potrebno promovirati naše posebnosti, navade in običaje, hrano in vino ter nastopati skupaj. Vodila ga je tedanja predsednica skupščine občine Vida Šavli, sedanja predsednica Las Ovtar Slovenske gorice.
Tradicije ni tako lahko obdržati toliko časa. Nenehno je treba spreminjati vsebino prireditve, da je vsako leto nekaj takega, kar pritegne pozornost. V vseh teh letih je ŽETEV prehodila mnogo ovinkov, spomini so raznoliki in pestri; organizacijska oblika je prešla od prikazov žetve na različne načine, različnih vrst druženja ljudi (veselic) do razstav, delavnic, srečanj z drugimi (kmečko mladino, Babinci – 2000 zlatih zrn, med zaselki,..). Stkali smo vezi in ponesli stari običaj daleč naokoli, kjer smo znani po tej tradiciji. Bo obstala? To je v veliki meri odvisno od mlajših.
Ekipa, ki je to pričela: Marija Šauperl, Pepek Zaletinger, Marija Fanedl – Zefika, Branko Kukovec – Nacek, Ivan Fanedl, Cilka Neuvirt, Alojz Antolin, Mičika in Daniel Šenekar, Ivan Šnajder, Ivan Ornik Leon Planer, Karl Črnčec, Trezika Škrlec, Antonija Šauperl iz Malne in Antonija Šauperl iz Gasteraja, Elizabeta Leš, Marica Zorenč, družina Mlakar, družina Žugman, Jožica Hladin, Ivan Črnčec, Slavko Predan, Ivan Leš, gospod Kerenc, gospod Muhič, gospa Neuvirt in njene krave, Franček Belec, Franček Zorjan,  Franček Kojc z družino, Štefka in Rudi Tetičkovič, vedno tudi kmečke gospodinje in vinogradniki ter seveda vsi sorodniki in celotne družine sodelujočih, Senekovičevi in cela Varda, Verboštovi  in cele Žitence, Kukovčevi in Partinje, Drago Korošec in Franci Lorber ter Bertika in Rudi Čučko, vse družine na vrhu ob Koroščevi njivi….se je osula: mnogih ni več med nami, mnogi gredo proti devetdesetim in ne zmorejo več zgledno in avtentično prikazati, kako so nekoč  delali vse poletje ročno in kasneje s pomočjo mlatilnic in kosilnic to težko opravilo, ki je bilo osnova za kruh – preživetje. Kako naprej?  Mlajši! Nekateri so se že vključili. Ni vse črno in zanič. Tudi skupine ljudi iz mesta, ki se zavedajo, da je življenje z naravo nujno, da samo z delom na njivi pridelamo hrano, da ni nič narobe, če znamo tudi »peš« kaj postoriti, se vključijo in sodelujejo, da bi se »naučile«. Tega v našem kraju morda nismo vajeni, a je še posebej dragoceno. Tako je bilo tudi letos, kar 15 takšnih ljudi se je »naučilo« žeti.
Tako smo v Turističnem društvu »Dediščina« letos, še posebej ob slabih vremenskih razmerah, zastavili program ŽETVE 2014 nekoliko drugače. Vključili smo sodelovanje na žetvi 2000 zlatih zrn v Babincih, organizirali foto natečaj na temo žetve in pokrajine ter ljudi v tem poletnem času, likovne delavnice na isto temo ter 3. avgusta  zaključili čas žetve ob ogledu razstave fotografij natečaja Maksimiljana Krautiča, Tamare Greifoner, Francija Kresnika, Marije Šauperl, ter slik likovnih delavnic Bronje Lešnik, Andreje Tusulin, Tjaše in Nike Gamser ter Natalije Kramberger v  kulturnem domu v Jurovskem Dolu, kjer smo se vsem sodelujočim tudi zahvalili s pomočjo donatorjev, Si-mobila Lenart,Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, pogostitve Društva kmečkih gospodinj in vinogradnikov ter kot vedno marljivih posameznikov: gospoda župnika Janka Goergnerja, Tamare Greifoner, Maksimiljana Krautiča, pozdravil nas je tudi župan Občine Sveti Jurij, gospod Peter Škrlec, na harmoniko pa je zaigrala Anja Zorjan.
Se vam zdi veliko imen? Mnogo jih še ni naštetih; v tej tradiciji se vidi celoten kraj in širše. Tako je tudi prav. Čas žetve je spomin na trdo in težko delo, na mnoge lepe trenutke prisrčnega druženja in pristnih človeških odnosov, lepo zapete ljudske pesmi, čas bogastva. Kruh je bogastvo…zlati klasi pšenice…zlata skorjica kruha…....

                                                                                                        Marija Šauperl