Svetovni dan mokrišč (2. 2.) je letos posvečen temi »Mokrišča in njihova dobrobit za ljudi«. Ob tej priložnosti se bodo pri nas in po svetu odvijale aktivnosti, katerih poudarek bo na ohranjanju mokrišč z namenom, da bodo tudi prihodnje generacije imele koristi od vsega, kar nudijo ti planetarno ogroženi ekosistemi.
Dobrobit za ljudi oz. ekosistemske funkcije, ki jih mokrišča opravljajo
Najbolj poznana funkcija, ki jo mokrišča opravljajo, je prečiščevanje odpadnih voda, poleg te pa pripomorejo tudi k zagotavljanju pitne vode, obvladovanju poplav, vzdrževanju rodovitnosti tal in varstvu biotske raznovrstnosti ter blažijo vplive podnebnih sprememb.
Prav tako pa ne smemo pozabiti na gospodarske in družbene koristi - so privlačna območja za sprostitev in rekreacijo (npr. ob rekah in ribnikih) in nam nudijo dobrine (kot so npr. ribe za prehrano).
Na naravi temelječe rešitve in večja odpornost na podnebne spremembe
V letu 2024 je začela veljati evropska Uredba o obnovi narave. Ta opredeljuje na naravi temelječe rešitve (imenovane tudi modro-zelene rešitve)kot tiste, ki črpajo navdih in imajo podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Na naravi temelječe rešitve morajo koristiti biotski raznovrstnosti in podpirati zagotavljanje ekosistemskih storitev.
Stroškovno učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam je mogoče doseči prav z varstvom in obnovo mokrišč, šotišč ter obalnih in morskih ekosistemov, z razvojem urbanih zelenih površin ter gradnjo zelenih streh in zidov ter s spodbujanjem in trajnostnim upravljanjem gozdov in kmetijskih zemljišč. Z večjim številom biotsko raznovrstnih ekosistemov se namreč poveča odpornost na podnebne spremembe ter zagotovi zmanjšanje števila naravnih nesreč in njihovo preprečevanje.
Prenos znanja v lokalno okolje
Ekosistemi v Sloveniji so še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti. To še posebej velja za mokrišča, ker imajo značilnosti tako kopnih kot vodnih ekosistemov s prilagojenimi življenjskimi združbami.
V nadaljevanju na kratko predstavljamo projekt Inštituta za promocijo varstva okolja, ki je bil v letu 2024 izbran v okviru javnega razpisa Mestne občine Maribor za sofinanciranje delovanje nevladnih organizacij s področja varstva okolja in ohranjanja narave.
Eno od predlaganih rešitev je ddr. Ana Vovk tudi pilotno izvedla na terenu. Iz Tretjega ribnika v mariborskem Mestnem parku, ki se je zaraščal z vodnim rastlinstvom (navadni šaš, trstičevje, ločje, perunike), je rastline presadila v spodnji ribnik pri akvariju, očistila tamkajšnjo trstično gredo in s tem zagotovila boljše možnosti za prečiščevanje vod na vtoku v ribnik.
Rezultat projekta je med drugim tudi študija Idejni predlogi za revitalizacijo Treh ribnikov z naravnimi rešitvami, ki je uporabna širše, tudi za druge vodne ekosisteme. Povzema namreč nova spoznanja o naravnih rešitvah kot priložnostih za revitalizacijo posameznih območij, kot so pretvorba kanaliziranih vodotokov v sonaravne oblike, uporaba naravnih materialov (les, kamen) kot »ovir« za prezračevaje vode, uvedba umetnih plavajočih otokov itd.
V projektu je bilo vzpostavljeno tudi odprto učno okolje – lokacija ob ribniku je opremljena s tablico s QR kodo za povečanje ozaveščenost obiskovalcev glede pomena ekosistemskih storitev. Cilj tovrstnih akcij je prenesti vedenje o naravnih sistemih tudi v domače okolje obiskovalcev
Viri:
- Svetovni dan mokrišč:
- Uredba o obnovi narave: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202401991
- Ana Vovk, 2024: Idejni predlogi za revitalizacijo Treh ribnikov z naravnimi rešitvami.
Tretji ribnik v mariborskem Mestnem parku (foto: Živa B. Červek)
