Svetovni dan tal (World Soil Day) obeležujemo vsako leto 5. decembra. Ta dan je bil leta 2013 uradno razglašen s strani Združenih narodov.

Tla so naš najpomembnejši ekosistem, saj nam z vidika preživetja nudijo vrsto ekosistemskih storitev. So tanka plast na površini Zemlje, sestavljena iz slojev, ki omogočajo življenje.

Glavni cilj Svetovnega dneva tal je ozaveščanje javnosti o pomenu tal za življenje na Zemlji in spodbujanje trajnostnega upravljanja tal. Tla igrajo ključno vlogo pri oskrbi s hrano, ohranjanju biotske raznovrstnosti, shranjevanju ogljika in ohranjanju vodnih virov.

Vsako leto ima Svetovni dan tal določeno temo, ki odraža aktualne izzive in vprašanja na področju upravljanja tal. Letošnje leto je posvečeno predvsem tlom in vodi, ki predstavljata glavna stebra za vir življenja. Svetovni dan tal nam daje priložnost za izmenjavo informacij, znanja in izkušenj med različnimi sektorji, vključno z znanstveniki, kmetovalci, okoljevarstveniki in odločevalci.

Letošnji poudarki so:

• Tla in voda sta ključna vira za vzdrževanje življenja na Zemlji.
• Tla in voda sta medsebojno povezana vira, ki potrebujeta integrirano upravljanje.
• Nepravilne prakse upravljanja tal in vode vplivajo na erozijo tal, biotsko raznovrstnost tal, rodovitnost tal ter kakovost in količino vode.
• Ohranjanje tal in vode prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.

Pomanjkanje državne strategije za tla

V Sloveniji posebne strategije za ravnanje s tlemi še nimamo, tematike se dotikata kmetijska, gozdarska, okoljska in prostorska zakonodaja. Skrb za tla je s posameznimi aktivnostmi pogosto zastopana v posameznih projektih kot je npr. Links4Soils, v okviru katerega so partnerji zbrali, razvili in vizualizirali smernice za trajnostno upravljanje s tlemi. Zapisane so v posebnem bontonu, ki je objavljen na uradni spletni strani projekta in so dostopne širši javnosti. (https://si.alpinesoils.eu/bonton-ravnanja-s-tlemi/ ).

Zagotovo so tudi letošnja neurja in obsežne poplave v Sloveniji opozorile prav na ranljivost tal in pomanjkanje sistemskega pristopa ravnanja s tlemi v preteklosti, saj so poplave za seboj pustile pravo razdejanje na tleh in to na širšem območju vseh vodotokov, ki so poplavljali (odložen onesnažen mulj, velike količine naplavin, raznašanje odpadkov daleč naokrog, izpodjedene brežine, ipd.). Zato čaka pristojne službe v prihodnje težka in odgovorna naloga – kako bolje upravljati tako z vodotoki kot tudi s tlemi, da bomo manj ranljivi ob tovrstnih dogodkih.

Pomembno vlogo na nacionalnem nivoju imajo tudi strokovne institucije kot so Kmetijski inštitut Slovenije ter kmetijsko-gozdarski območni zavodi. Za namen ozaveščanja je inštitut ob sodelovanju partnerjev v preteklosti izdelal tudi plakat z jasnim sporočilom: onesnaženost tal je skrita nevarnost, ki je ne vidimo (Plakat_onesnazenost_tal_03_dvostranski.ai (gov.si)).

Na območju Podravja je predvsem na izobraževalno-svetovalnem področju izredno aktiven Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, ki za različne deležnike večkrat organizira predavanja ali izobraževalne dogodke, na katerih vsebino posvetijo tudi skrbi za tla (trajnostno kmetovanje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, primerni načini kmetovanja na erozijskih tleh, svetovanje kmetijskim gospodarstvom na vodovarstvenih območjih, ipd.). Prav letos v decembru so s posebnim obvestilom seznanili kmetovalce na VVO o izvedbi posebnega vzorčenja tal, ki ga je opravil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo po celotni Sloveniji. V koliko vzorcih so ugotovili preseganja težkih kovin, ostankov FFS, kakšna je bila vsebnost dušika in druge podrobnosti so zajete v obvestilu inšpektorata: https://www.gov.si/novice/2023-12-01-rezultati-vzorcenja-tal-pri-nadzoru-dobre-kmetijske-prakse-na-vodovarstvenih-obmocjih/ . Skladno z obvestilom in izsledki iz analize je KGZ Maribor že objavil nasvete za kmetijska gospodarstva v smislu bolj odgovornega ravnanja na VVO.

Na območju občin v Podravju se izvaja redni monitoring tal na vodovarstvenih območjih

Skrb za spremljanje stanja tal, prioritetno na vodovarstvenih območjih širše regije, je ena izmed pomembnih skupnih nalog občin Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Mestna občina Maribor, Miklavž na Drav. Polju, Pesnica, Ruše, Sv. Ana v Slov. Goricah, Sv. Jurij v Slov. Goricah, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Šentilj. Vpliv onesnaženosti tal na vodne vire (podzemno vodo) se namreč spremlja v okviru Imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda na območju črpališč Mariborskega vodovoda. Monitoring sofinancira 14 občin, vse aktivnosti vodi Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor. Spremlja se predvsem vpliv prometa in kmetijske dejavnosti na onesnaženost tal na izbranih lokacijah, ki se nahajajo v vplivnem območju vodnih zajetij (črpalnih vodnjakov). Dosedanje analize kažejo, da zaenkrat ti viri onesnaženja nimajo bistvenega negativnega vpliva na vire pitne vode na tem območju. Podrobnejša poročila monitoringov so dosegljiva na spletni strani https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/vode-in-tla/podzemne-vode .

Svetovni dan tal nas torej opominja, da smo vsi skupaj varuhi naše dragocene zemlje. Naša odgovornost je, da sprejmemo trajnostne pristope k rabi tal in vode, saj so ti ključnega pomena za naše življenje in prihodnost. Vsak posameznik lahko prispeva k ohranjanju zdravih tal in voda s preprostimi vsakodnevnimi dejanji. Recikliranje, zmanjševanje porabe vode, podpiranje lokalne pridelave hrane in ozaveščanje o pomenu trajnostnega kmetovanja so le nekateri načini, kako lahko vsak od nas pripomore k ohranjanju našega planeta. Z majhnimi koraki lahko dosežemo velike spremembe. Sodelujmo vsi skupaj in pustimo trajnosten pečat za prihodnje generacije.

Viri:
www.fao.org
www.gov.si
www.kis.si
www.kmetijski-zavod.si

Skupna občinska uprava Maribor
Skupna služba varstva okolja
Nina Gornik Mulec