Poletje je že v polnem zamahu in opozorila o podnebnih spremembah ter prepotrebnem varčevanju z vodo se vrstijo iz dneva v dan. Hkrati se soočamo s prvimi vročinskimi valovi in sočasno tudi z izjemnimi podražitvami energentov.

Varčevanje z vodo pri vsakodnevnih opravilih je nekaj, kar bi morali početi vsi. Čista pitna voda je namreč dragocen vir, ki ni dostopen vsem. Več kot milijarda ljudi na svetu nima dostopa do čiste pitne vode, do leta 2025 naj bi že dve tretjini človeštva živelo z občasnimi ali stalnimi prekinitvami dobave vode. Zaradi podnebnih sprememb bodo sušna obdobja v 21. stoletju vse daljša in hujša. Zelo kmalu se lahko zgodi, da vode ne bo več dovolj za vse naše potrebe, zato je prav, da se vsak od nas potrudi po svojih najboljših močeh in varčuje z vodo pri vsakodnevnih opravilih.

• Namesto kopanja se prhajmo. Za kopanje v kopalni kadi porabimo 250 litrov vode, za prhanje pa kar polovico manj. Če med prhanjem vodo zapiramo, lahko porabo še razpolovimo.
• Med umivanjem zob, miljenjem rok in med britjem vodo zaprimo. Iz odprte pipe lahko steče tudi do 20 litrov vode na minuto.
• Pri pranju perila boben vedno popolnoma napolnimo. Z manjšim številom pranj in izbiro varčnih programov pranja bomo prihranili kar nekaj vode.
• Če imamo kotliček z dvema tipkama za splakovanje, vedno pritisnemo ustrezno. Tako lahko zmanjšamo porabo vode za 30%.
• Pomivalni stroj prižgimo šele, ko je popolnoma napolnjen s posodo. Poln pomivalni stroj porabi manj vode kot ročno pomivanje iste količine posode.
• Pri nakupu novih strojev prednostno izberemo energetsko varčnega.
• Popravimo puščajoče pipe in nanje namestimo areatorje – nastavke, ki vodi primešajo zrak, tako da je pretok vode skozi pipo manjši.
• Vrt zalivajmo z deževnico. To lahko zbiramo v sodu. Ko vrt zalivamo s cevjo priključeno na vodovod, porabimo do 1000 litrov na uro. Gredico pokrijmo z zastriko in vrt zalivajmo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.
• Zalivajmo z zalivalko, saj razpršilniki ustvarijo zelo drobne kapljice, ki lahko izhlapijo še preden padejo na tla.
• Travo pri košnji pustimo nekoliko višjo, saj se tako zaščitijo korenine pred izsušitvijo in zmanjša se potreba po zalivanju.
• Avtomobile peremo z deževnico ali pa obiščemo avtopralnico, kjer vodo reciklirajo in ponovno uporabijo.

Hlajenje prostorov je mogoče doseči na več različnih načinov. Osnovni pogoj za solidno klimo v prostorih je zadostna toplotna izolacija stavbe in zunanja senčila, ki preprečujejo sončnim žarkom vstop v prostor. Lahko pa se poslužimo tudi nekaterih koristnih in za denarnico prijaznih priporočil glede hlajenja prostorov:

• Zmanjševanje uporabe klimatske naprave in drugih naprav za aktivno hlajenje – zunanja enota naj bo v senčni legi, ponoči pa se poslužite avtomatskega hlajenja na temperaturi, ki naj bo 6 – 8 stopinj nižja od zunanje temperature. Tako bo klima delovala le v času dohlajevanja, kar je najbolj učinkovito. Ne pozabite na vzdrževanje oziroma čiščenje filtra.
• Zmanjševanje vlage v prostoru – vlaga daje občutek višje temperature, zato je potrebno le-to odvajati iz prostora. To lahko storimo s prezračevalnimi napravami (rekuperacijo) ali naravnim zračenjem. Tudi ohlajene prostore je potrebno prezračevati.
• Naravno prezračevanje – v kolikor nimamo klimatske naprave se naravnega hlajenja s prezračevanje poslužujemo ponoči, in sicer tako, da v vseh prostorih odpremo okna, tudi tista v mansardi ter vrata med prostori in s tem ustvarimo prepih. Predvsem to velja za prostore na J in JZ strani, ki so bolj osončena. Tako dovajamo v prostore svež zrak, ohlajamo notranje stene in zmanjšujemo vlažnost. Zjutraj prostore zapremo in spustimo senčila, da preprečimo vdor sončnim žarkom.
• Uporaba ventilatorja – je mešalec zraka v prostoru, vendar moramo vedeti, da z njim povzročamo le kroženje in ne ohlajevanja zraka.
• Zmanjšanje uporabe aparatov, ki dodatno ogrevajo prostor (štedilniki, pečice, klasične žarnice, …) in s tem tudi višje temperature v prostorih.
• Uporabimo vlažno senčenje – zmočimo rjuhe, brisače ter jih namestimo na okno ali balkon – izhlapevanje vode daje hladilni učinek.
• Zelene površine – če je mogoče, posadimo drevo ali visok grm na najbolj osončeno stran, ki bo vpijala sončne žarke ter ščitila pred točo in vetrom. Učinkovite so tudi zelene fasade in stene, ki dodatno vpijajo sončne žarke in preprečujejo segrevanje sten ter tako posredno znižujejo temperaturo v prostorih.

Skupna služba varstva okolja
Skupna občinska uprava Maribor