V poletnem času zacveti veliko tujerodnih in invazivnih vrst. Cvetni prah pa je vir alergenov v naravnem okolju in vzrok za pojav simptomov alergijskih bolezni za preobčutljive posameznike. Pomembno je, da v okolju zaznamo rast tujerodnih (invazivnih) vrst in jih v primeru povzročanja težav, še pravi čas odstranimo.

Pojma tujerodna in invazivna vrsta ne pomenita enako

Tujerodne vrste so živa bitja (rastlina, žival, gliva, mikroorganizem), ki so namerno ali nenamerno zanesena na območje zunaj svoje naravne razširjenosti. Invazivna tujerodna vrsta ali »invazivka« je tista, ki se v novem okolju ustali in povzroča spremembe, ki škodljivo vplivajo na domorodne vrste, ekosisteme, gospodarstvo, zdravje ter blaginjo ljudi. Vsaka tujerodna vrsta ni nujno invazivna, saj veliko tujerodnih vrst v novem okolju ne obstane.

Ambrozija

Med invazivne vrste spada tudi Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), ki je alergena rastlina in cveti od druge polovice julija do konca septembra. O problematiki ambrozije ozaveščamo že dalj časa, saj je ambrozija škodljiva invazivna rastlina, ki jo vsi imetniki zemljišč v Sloveniji morajo odstranjevati. Prepoznamo jo po grmičasti razrasti, po zelenih listih brez dlačic, ki so dvakrat pernato deljeni in podobni listom pelina. V višino zraste tudi do 2 metra. Vznikati začne v zgodnji pomladi. Največkrat se po izgledu zamenja z navadnim pelinom in vrstami zlatih rozg.

 Slika 1: Ambrozija (foto: NLZOH)

Škodljiv vpliv ambrozije je mogoče preprečiti le z doslednim odstranjevanjem:

• odstraniti je potrebno škodljive rastline s koreninami vred ali njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več;
• priporoča se ročno puljenje, prekopavanje, večkratna košnja ali mulčenje na višino 2 cm pred cvetenjem;
• v senci ali gostem posevku ambrozija oslabi;
• semena so pogosto primešana hrani za ptice, zato priporočamo vsakoleten pregled zemljišč okrog krmilnic.

Odstranjene rastline, ki še ne cvetijo ali semenijo lahko odložimo med biološke odpadke. Cvetočih rastlin z razvitimi semeni ne odlagamo na domači kompost ampak jih odpeljemo v zbirni center. Semena v zemlji lahko klijejo postopoma in se ohranijo tudi do 40 let.

Rastlina je zelo alergena, zato se v primeru ročnega odstranjevanja svetuje, da se zaščitite z rokavicami in takimi oblačili, ki preprečijo stik rastline s kožo.

Kje najpogosteje raste ambrozija?

Večina invazivnih vrst, kot je tudi ambrozija je toploljubnih in se pogosto pojavljajo na sončnih legah, ter presvetljenih delih nižinskih gozdov. Pogosto raste na zemljiščih ob prometnih cestah, vodnih površinah, robovih njiv in na degradiranih površinah. Zadnja leta se pojavlja tudi kot plevel med kmetijskimi posevki. Je zelo nezahtevna rastlina in se zelo hitro obrašča.

Zakonodaj s področja tujerodnih (invazivnih) vrst:

• V Evropski uniji (EU) je od leta 2015 v veljavi uredba, ki ureja področje invazivnih tujerodnih vrst. Ta med drugim določa, da je invazivne vrste zakonsko prepovedano vnašati v EU, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati itd. Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim v obravnavo posredovalo osnutek nacionalne Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
• V Sloveniji je obvezno zatiranje ambrozije z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Odredbi o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisano od leta 2010. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih.
• Tujerodne rastline so vključene v pravila o navzkrižni skladnosti. Na kmetijskih zemljiščih je treba zatirati naslednje vrste: rudbekija/ deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in ambrozija/ pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia)

Slika 2: Deljeno listna rudbekija, vrsta zlate rozge in enoletna suholetnica, ki jih je potrebno zatirati na kmetijskih zemljiščih.

Kaj lahko naredimo sami?

• Predno se odločimo za novo zasaditev na vrtu, se prepričajmo, da ne sadimo invazivnih tujerodnih vrst.
• Če opazimo na vrtu katero od opisanih vrst, jo v čim bolj zgodnji fazi na primeren način odstranimo.
• Ne odlagajmo vrtnih ostankov v naravo.
• Če je rastlina strupena, bodimo pri odstranjevanju še posebej pozorni in se primerno zaščitimo (rokavice, dolgi rokavi, dolge hlače ipd.).

Več podatkov tujerodnih invazivnih vrstah:

• https://www.gov.si/zbirke/seznami/seznam-invazivnih-tujerodnih-vrst-rastlin-in-zivali/
• https://www.tujerodne-vrste.info/

Pripravili:

SOU Maribor
Tea Drevenšek